Mlekomat
Mlekomat je sodoben stroj, ki omogoča vsakomur, da pride do svežega, presnega mleka. Po Evropi in posebej v Italiji je takih naprav že veliko.
S časom bo mlekomat v vsakem večjem kraju tudi v Sloveniji. Zanj skrbi lokalni pridelovalec mleka, ki je seveda odgovoren, da skrbno vzdržuje in ustrezno zalaga napravo. Mleko se hrani na 4°C in je dnevno na razpolago: presno, sveže, analizirano in preverjeno.
| Kakšno je mleko v mlekomatu? | V mlekomatu se prodaja presno, surovo, sveže mleko. Ni kakorkoli obdelano niti toplotno. Hrani se pri 4°C. |
| Koliko časa traja? | Če ga hranimo pri 4°C traja tri dni. Takoj po prevzemu lahko pijemo surovo, ostalo pa prekuhamo. |
| Kako prevzamemo mleko? | Lahko s svojo steklenico ali pa jo kupimo na avtomatu za steklenice, kjer dobimo steklenico iz posebne plastike ali pa iz stekla. Seveda jo moramo sami zapreti |
| Ponovno poljnenje! | Ko je steklenica polna jo zapremo, prevzamemo in zapremo vrata mlekomata, da se prostor polnjenja razkuži. Postopek nato lahko ponovimo. |
| Cena mleka? | Liter mleka stane na mlekomatu 1 Euro. |
| Mlekomati po Sloveniji | Po vsej Sloveniji se postavljajo vedno novi mlekomati. |
| Zakaj toliko mlekomatov? | Ker je tržna odkupna cena mleka prenizka; Da se ljudem ponudi presno, sveže, mleko, ki je odlična in tudi zdravilna hrana |
Iz Kmečkega glasa 14. oktober 2009
Kar več bralcev je v zadnjih dveh tednih poklicalo in spraševalo, kakšni so pogoji za postavitev samopostrežnega avtomata za mleko oziroma mlekomata na kmetiji, na kateri redijo krave molznice, in kakšni so pogoji, če bi takšen mlekomat postavili v poslovni prostor kakšnega podjetja. Prejeli smo dva odgovora.
Odgovor Veterinarske uprave RS:
Nosilec živilske dejavnosti, ki želi prodajati lastno mleko iz avtomata na domu, mora biti registriran pri VURS v skladu s 3.členom Pravilnika o obratih na področju živil živalskega izvora (Ur. L. RS, št. 51/06, 66/07).
Izpolnjevati mora pogoje Priloge I Uredbe(ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z določbami o higieni za primarno proizvodnjo in z njo pevezanimi delovnimi postopki in Prilogo II v zvezi s higiensko tehničnimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati avtomat.Ta mora biti nameščen, načrtovan in izdelan tako, da se prepreči vsakršno tveganje glede kontaminacije mleka, da se omogoči preprosto čiščenje, po potrebi razkuževanje ter vzdrževanje primerne temperature mleka.
Nosilec dejavnosti mora izpolnjevati tudi pogoje, določene z Uredbo (ES) št. 853/2004, ki se nanašajo na:
· zdravstveno stanje živali(živali nimajo oziroma so uradno proste bruceloze in tuberkuloze in ne kažejo znakov kužnih bolezni, ki se prenašajo z mlekom na ljudi),
· higienske določbe glede molže in zbiranja,
· merila za surovo mleko,
· označevanje surovega mleka
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinska uprava RS, Služba za odnose z javnostmi
Zdravstveni inšpektorat RS:
Zdravsteni inšpektorat RS ne obravnava pogojev glede prodaje na kmetiji, saj je za izvajanje nadzora v tem delu pristojna Veterinarska uprava RS. Uradni nadzor, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o živilih, izvajata veterinarska inšpekcija v okviru Veterinarske uprave RS(na mesto prireje mleka, pri prodaji tega mleka na tej kmetiji neposredno končnemu potrošniku ali pri oddaji tega mleka v zbiralnice) in zdravstvena inšpekcija (Zdravstveni inšpektorat RS) pri prodaji mleka neposredno končnim potrošnikom iz drugih živilskih obratov, npr. iz prodajalne živil.
Nosilec živilske dejavnosti, ki želi prodajati mleko iz avtomata za prodajo surovega mleka, mora svoj živilski obrat registrirati skladno s 6. členom Uredbe (ES), št. 852/2004, o higieni živil pri pristojnem organu, ki je navedem v prejšnjem odstavku. Pri izvajanju aktivnosti z živili mora izpolnjevati zahteve navedene uredbe v celoti. Te glede na drugi odstavek člena 4 med drugim smiselno vključujejo tudi posebna higienska pravila za mleko iz Uredbe (ES), št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora.
Zahteve za prodajne avtomate
Prodajni avtomati morajo biti nameščeni, načrtovani in izdelani tako, da ne pride do kontaminacije mleka. Prav tako morajo biti neoporečno čiščeni in vzdrževani, če je treba, pa tudi razkuževani. Zagotoviti je traba tudi ustrezne pogoje za vzdrževanje primerne osebne higiene(tudi za higiensko umivanje in sušenje rok, higienske sanitarne prostore in gardarobe), površine, ki so v stiku s hrano, morajo biti vzdrževane(neoporečne) in takšne, da jih je mogoče preprosto čistiti in po potrebi razkuževati. Materiali morajo biti gladki, pralni, odporni na korozijo in netoksični, izjeme so mogoče, če nosilec živilske dejavnosti pristojim organom dokaže, da so drugi uporabljeni materiali ustrezni. Zagotoviti je treba ustrezno oskrbo z vročo in/ali hladno pitno vodo, ustrezne zmogljivosti in/ali ureditev za vzdrževanje in nadziranje ustrezne temperature živil ter živila namestini na način, ki preprečuje tveganje kontaminacije. Zaradi zagotavljanja nadzora nad temperaturo živil mora imeti oprema vgrajene vse potrebne kontrolne naprave.
Prevoz
Posode za prevoz živil je treba vzdrževati v čistem in neoporečnem stanju, da so živila zavarovana pred kontaminacijo. Kadar je to potrebno morajo biti zasnovane in izdelane tako, da omogočajo ustrezno čiščenje in/ali razkuževanje. Notranjosti posod se ne sme uporabljati za prevoz drugega, razen živil, če bi to lahko povzročilo kontaminacijo. Živila v posodah morajo biti zavarovana tako, da se čimbolj zmanjša tveganje za kontaminacijo. Posode za prevoz moraja omogočati vzdrževanje ustreznega temperaturnega okolja in nadzor teh temperatur.
Živila
Nosilec živilske dejavnosti prodaje mleka iz avtomata (ki ni hkrati primaren proizvajalec) sme sprejemati živila samo od rejca, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev Uredbe (ES), št. 852/2004 in 853/2004. Živilo je treba shranjevati v ustreznih pogojih, da se preprečita škodljivo kvarjenje in kontaminacija, ga zaščititi pred kontaminacijo, zaradi katere bi bilo neprimerno za prehrano ljudi.
Živila je treba hraniti pri temperaturah, kot so določene v Uredbi (ES), št. 853/2004 (do 6°C).
Ostanki živil
Ostanke živil (neprodano mleko) je treba čim prej odstraniti iz naprave, da se prepreči njihovo kopičenje, in jih odložiti v zaprte posode. Te posode morajo biti ustrezno izdelane, dobro vzdrževane in se morajo preprosto čistiti ali razkužiti. Vse odpadke je treba odstranjevati na higienski in okolju prijazen način v skladu z zadevno veljavno zakonodajo EU in tako, da to ne predstavlja neposrednega ali posrednega vira kontaminacije. V tem delu je dolžan nosilec dejavnosti ravnati v skladu z Uredbo (ES), št. 1774/2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
Pomembni predpisi
V tem odgovoru želimo opozoriti tudi na obvezno izkazovanje usposobljenosti nosilcev živilske dejavnosti. Uredba (ES), št. 852/2004 pravi, da morajo nosilci živilske dejavnosti:
· nadzorovati osebe, ki delajo z živili, jim dajejo navodila in/ali usposabljati v zadevah higiene, skladno z zahtevnostjo njihovega dela;
· skrbeti, da so osebe, ki so odgovorne za razvoj in vzdrževanje po načelih HACCP ali za izvajanje ustreznih smernic, primerno usposobljene za uporabo načel HACCP.
Mleko , zlasti surovo, je živilo, kjer je zaradi pomanjkljivega nadzora nad dejavniki tveganja za varnost živil, zlasti mikrobioloških, zelo hitro možno neposredno ogrožanje zdravlja potrošnikov, zato so pri izvajanju prodaje surovega mleka iz avtomatov obvezni vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje stalnih postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP.
Načela HACCP vključujejo:
Ugotavljanje vseh dejavnikov tveganj, ki jih je treba preprečiti, odpraviti ali zmanjšati na sprejemljive ravni, ugotavljanje kritičnih kontrolnih točk v fazi ali fazah, v katerih je nadzor nujen za preprečitev ali odpravo tveganja ali za njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven, določitev kritičnih mejnih vrednosti na kritičnih kontrolnih točkah, ki ločijo dopustno od nedopustnega pri preprečevanju, odpravi ali zmanjšanju ugotovljenih tveganj, vzpostavitev in izvajanje učinkovitih postopkov spremljanja na kritičnih kontrolnih točkah, vzpostavitev korektivnih ukrepov, kadar spremljanje pokaže, da kritična kontrolna točka ni pod nadzorom, vzpostavitev postopkov za preverjanje, ali se zgornji ukrepi izvajajo, in vzpostavitv dokumentacije in evidenc o izvajanju zgoraj navedenih ukrepov zaradi stalnega nadzora nad dejavniki tveganja.
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektor RS
